O pojavu inflacije je veliko govora – vendar pri tem večinoma pomislimo na stroške energentov, hrane in podobno. Zelo pomemben vpliv pa ima inflacija tudi na male podjetnike v storitveni dejavnosti, pri tem še posebej na računovodje. In še kako je pomembno, da pri tem ohranjajo visok nivo učinkovitosti.
Zakaj ima inflacija poseben vpliv na računovodje,
bo pojasnjeno v nadaljevanju članka. Najprej pa se osredotočimo na to, kaj je skupno vsem malim podjetnikom. Prvi očiten vidik je višina stroškov. S splošno inflacijo se seveda dvigujejo tudi operativni stroški poslovanja podjetja. Pri tem je v določenih panogah pritisk na cene višji, kot drugje – in če je torej inflacija na letni ravni 10%, je lahko sprememba cen za različno blago in storitve precej različna. Ni namreč za zanemariti pomisleka, da je statistika tudi politično orodje, v praksi, na terenu, pa je slika lahko tudi precej drugačna. Podražitev surovin, materiala, pisarniških potrebščin, naročnin, storitev in elektrike lahko namreč za posameznega podjetnika pomeni krepko višje stroške, kot zgolj 10%.
Drugi vidik, ki je skupen vsem podjetnikom, je sigurno strošek dela
ob splošni draginji prihaja namreč tudi do uskladitvenih dvigov (npr. prevoz na delo, malica), pritiskov socialnih partnerjev h korekcijam minimalne plače, pogajanja o plačnih razredih itd. Hkrati tudi na mikro ravni posameznega podjetnika prihaja do »pritiskov« - zaposleni potrebujejo višje plače, da ohranijo enak življenjski standard. Pri tem si lahko podjetniki (računovodje) vsekakor lahko pomagajo z orodji za avtomatizacijo, ki bistveno pohitrijo delo in s tem tudi precej prihranijo na stroških dela.
Vas zanima večja učinkovitost?
Tretji vidik so stroški zadolževanja
Pri odločanju o finančnem vzvodu – ko torej s pomočjo izposojenega denarja podjetniki skušajo financirati in zagnati projekte, dejavnosti, širiti svoje poslovanje – je lahko zelo pomemben dejavnik višina obresti. Z inflacijo se tudi končuje čas nizkih obrestnih mer in financiranje na splošno postaja precej dražje, kot je bilo prej.
Vidikov vpliva inflacije je še mnogo
in dajmo na tej točki še kakšno besedo nameniti računovodjem. Računovodje so tudi tisti, ki se morajo tudi vsebinsko ukvarjati z inflacijo. Knjigovodsko evidentiranje in tudi prevrednotenje v času inflacije namreč dobi nove razsežnosti. V smislu evidentiranja je na primer potrebno paziti pri prevzemanju materiala in blaga (torej materialno knjigovodstvo), kjer se lahko prevzemne cene pogosto spreminjajo in s tem tudi spreminjajo vrednost zaloge.
Še bolj pa je pomemben vidik prevrednotenja oziroma revalorizacije. Skladno s SRS morajo namreč sredstva, izkazana v poslovnih knjigah, odražati realno stanje. Dokler je inflacija pod 5% so ta odstopanja relativno zanemarljiva, sploh kjer se recimo obratni kapital porabi hitreje. Ko pa pridemo v domeno dvomestne inflacije pa se stvari zakomplicirajo. Da bi namreč v poslovnih izkazih zagotovili realne podatke je potrebno marsikatero računovodsko kategorijo konec leta prevrednotiti. Kaj točno in na kakšen način se to naredi presega vsebino tega prispevka – pomembno pa torej biti pozoren na ta dodatna opravila.
In ko že omenjamo ta opravila je vsekakor na mestu potem tudi pomislek, da to pomeni dodatno delo. Ker so računovodje že sicer zelo na »tesnem«, imajo veliko dela, cene njihovih storitev pa večinoma ne puščajo veliko manevrskega prostora – je rešitev vsekakor v večji učinkovitosti. Da torej računovodje uporabijo orodja in s katerimi bodo delali hitreje, poenostavili in izboljšali določene procese.